Ostale vsebine


Domov  
Datum: 11.12.2015

Strokovni posvet v Novem mestu

Sporočilo za javnost, Novo mesto 2. 12. 2015

 Tudi zasvojeni so bili nekoč brezskrbni otroci!


Novo mesto, 2. december – S strokovnim posvetom Zasvojenost in tvegane oblike vedenja je včeraj Društvo Projekt Človek v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, predstavilo 20 letno strokovno znanje s področja zasvojenosti, izkušnje in dobro prakso sodelovanja. S posvetom so skupaj z lokalnimi institucijami približali problematiko zasvojenosti strokovni javnosti, saj je na Dolenjskem kar 58% šestnajstletnikov že bilo opitih po podatkih NIJZ. Predstavili so možnosti reševanja le te kot tudi opozorili na tvegane oblike vedenja, ki lahko vodijo v zasvojenost. Posebej so poudarili pomen povezovanja med različnimi organizacijami.

Strokovni posvet je s pozdravnim nagovorom otvorila dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave, Mestne občine Novo mesto in poudarila: » Vesela sem, da sem med strokovnjaki s področja zasvojenosti, saj si pogosto še vedno ne upamo priznati, da ta problem obstaja. Še vedno nas je strah in sram spregovoriti o stiskah, ki jih prinaša zasvojenost.«

Marjeta Ferlan Istinič iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je predstavila pomen socialnovarstvenih programov in potrebo po pestrosti in zagotavljanju dostopnosti storitev in programov za uporabnike: » Pri načrtovanju programov posebej poudarjamo vlogo uporabnikov, saj želimo vedeti, kaj je tisto, kar jim najbolj pomaga«.

V Projektu Človek so se že pred 20. leti odločili in na prvo mesto postavili Človeka: »Tudi tisti, ki se danes drogira in je na robu družbe, je bil včasih brezskrben otrok, je igral nogomet in se podil po soseski, potem pa je splet okoliščin, morda truma, morda nerazumevanje v družini, hude zlorabe, slabše predispozicije za spoprijemanje s stresnim življenjem ali pa preprosto eksperimentiranje, ki se ni končalo v pravem trenutku, povzročilo, da je zavil s svoje poti. Ampak lahko se vrne in po naših izkušnjah se jih vrne veliko, veliko je takšnih, ki ponovno postanejo aktivni členi družbe, ki spet prispevajo v proračun, končajo fakultete, si ustvarijo družine in veliko jih je, ki živijo bolj kvalitetno življenje kot marsikdo drug.« je na posvetu izpostavila predsednica Društva Projekta Človek, mag. Suzana Puntar.

Pomembna past, ki spremlja razumevanje problematike zasvojenosti je po mnenju mag. Romana Koštala iz Društva Projekt Človek, da sredstva za omamljanje ločimo na manj ali bolj škodljiva: »Ni pomembno sredstvo omamljanja zavesti, pomembna je dinamika. Potrebno se je vprašati zakaj mladostniki potrebujejo omamljanje?«

Ga. Brigita Mokbel, univ. dipl. soc. del., CSD Novo mesto je izpostavila trenutno stanje glede zasvojenosti v Novem mestu: »Najbolj pogosto se srečujemo s težavami s prekomernim pitjem alkohola in zasvojenostjo z alkoholom, manj s težavami zaradi uživanja prepovedanih substanc. V zadnjem času zaznavamo porast ne kemičnih zasvojenosti – predvsem pri mladostnikih opažamo prekomerno uporabo socialnih omrežij, življenje v virtualnem svetu kot so računalniške igrice.«

O dobrih rezultatih reševanja zasvojenosti je spregovorila ga. Erika Šešek iz Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana, ko je podelila izkušnjo dobrega sodelovanja s Projektom Človek: »Sodelujemo že od leta 2006, v tem času se je v Projekt Človek vključilo 40 dijakov, približno 30 dijakov je program tudi zaključilo. Vsi ti dijaki so zelo sprejemali terapevta, kot svetovalca, večina je opustila tvegana vedenja, kot sta uživanje alkohola in kajenje marihuane.«

Ga. Janja Jurečič iz Nacionalnega instituta za javno zdravje je navedla nekaj zaskrbljujočih dejstev: »Po raziskavi ESPAD za Dolenjsko je 93,5% 16 letnih dijakov že poskusilo alkohol, 58% jih je bilo že opitih, prav takoj je 18 % mladih poskusilo marihuano ali hašiš, posebej zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je samo-poškodovalo 27% anketiranih dijakov, kar 11% pa jih že poskusilo delati samomor.«

g. Toni Kočevar iz Lokalne Akcijske Skupine Novo mesto je na koncu podal pomemben zaključek: »Pomembno se je zazreti v lastne potenciale in ob tem iskati ugodje. Zasvojenim moramo pustiti odgovornost, da spremenijo svoje življenje.«

Posvet se je končal z delavnicami, kjer so zaključili, da je za uspešno spoprijemanje z zasvojenostjo pomemben odnos, ki ga zgradijo strokovni delavci z uporabniki, da si pred problemi ne zatiskamo oči, se povezujemo in pravočasno ukrepamo. V družini pa je pomemben stik, ki ga imajo starši s svojimi otroki in odprt odnos.
Direktor CSD Novo mesto Alojz Simončič je poudaril, da bi potrebovali koordinatorja socialnega varstva, ki bi skrbel za mreženje in povezovanje med različnimi organizacijami.
Predsednica Društva Projekt Človek, mag. Suzana Puntar pa je izrazila upanje, da bodo lahko na naslednjem posvetu spremljali pozitivne spremembe tako pri povezovanju kot obravnavi uporabnikov.