Utrinki iz Sopotnika

PISMO VSEM BRALCEM MESEČNIKA SOPOTNIK

        
Najprej en lep pozdrav vsem skupaj od novega urednika.  
                                                                                                           
Če po pravici povem, sem mesto urednika Sopotnika zgrabil z veseljem, vse do trenutka, ko sem moral začet "gušit" folku za članke … Sej ne da sem pritiskal, le vprašal sem s svojim tonom: "Si oddal članek? NE A..ok..", sej veste kaj potem sledi temu:" NE"?! 

Odločil sem se tudi, da v tem Sopotniku zapišem svoje odločitve, strahove, želje ipd.

Tako je moja prva želja, da mi ga uspe napisat v času, ki ga bom še prebil tukaj … Kajti doma ga ne bom mogel pisat … Zakaj doma se vprašate?

Padla je tudi pomembna odločitev, ki mi dviga dlake pokonci in me naredi veselega. Vendar me hkrati tudi stisne in naredi zelo majhnega. Ali kot bi naša Tamara vrašala: "Kje te stisne?" in jaz ji odgovorim: "Ok…v prsih me stisne …  "

Naj vam pojasnim:
Kot  Vas večina ve, prihajam iz hriba po imenu MARKOVEC in po končanem programu v TS-u sem se odločil, da se vrnem na ta hrib, kjer se je tudi vse začelo: alkohol, droge, hazard, ženske ipd. Razlika je le v tem, da sem se odločil iti še višje kot sam MARKOVEC, ki je visok … ?
V teh 16-ih mesecih sem se namreč spremenil in želim si še več sprememb.

Doma imam družino, ki mi stoji ob strani in mi je zelo dober zgled, da se da!!! To Vam s ponosom pišem, saj moj oče ne pije alkohola že več kot 10 let  … ja … 10 let!

Želel bi si, da bi moji otroci enkrat rekli tako za svojega očeta.

Ni jih besed, ki bi opisale hvaležnost, ki jo čutim do celotnega programa, zlasti do svojih sostanovalcev. Zahvaljujem se Vam: za vsa kreganja, jokanja, lepe trenutke, pomoč pri moji lastni spremembi. Še posebej sem vam hvaležen za razumevanje in da ste me sprejeli takšnega kot sem.

Nimaš kaj, mi iz MARKOVCA smo vsi člani … sej vidite kakšen je naš Broj Jedan  z Markovca - NI NAM LAHKO, JE PA FAJNNNNN!
 
Andrejka najbolj vesel sem bil, ko si me vzela pod svoje okrilje, saj sem vedel, da si oštra in to sem rabil. Poleg tega si tudi zelo razumevajoča in skupaj nam je uspelo naredit iz mene to kar sem (kot, da smo naredili nek stroj, hehehe …) Najmanj kar lahko rečem je HVALA!! In da te bom zelo pogrešal (čeprav imava naš tihi dogovor)!

Franci brez tebe ne bi bilo Triglava in zaradi tebe sem zdej Slovenec!  In kje so še vsi drugi naši podvigi? HVALA!

Pozdravil bi tudi vse starše, ki sodelujete v programu, ker vem, da berete Sopotnika in Vam zaželel uspešne poti z vašimi fanti in punco.

EN VELIK POZDRAV TUDI V CR!!!!!!!!

Zavedam se, da vsak potuje po svoji cesti in se vzpenja na svoje hribe …. Moja velika želja je, da se nekoč na kakšnem križišču srečamo in udarimo kakšno terapevtsko, se zraven nasmejemo ter obudimo težke a lepe spomine …. HVALA VSEM

                                                                                                           
Sir Oliver z Markovca