02.12.2025

V Društvu Projekt Človek so prostovoljci pomemben del našega kadra in uspešnosti že od samega začetka delovanja društva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v Sloveniji zloraba drog močno narasla. Takrat se je deset prostovoljcev in delavcev, ki so se srečevali s problemom zasvojenosti, vključilo v trimesečni izobraževalni program v »Projektu Človek« v Rimu, za usposabljanje kadra za delo z zasvojenimi. Leta 1994 se je iz Socialnega foruma za zasvojenosti in omame iz sekcije za narkomanijo razvilo Društvo Projekt Človek.

Pri delu u osebami z izkušnjo zasvojenosti, ki gradijo novo življenjsko pot, se pogosto srečujemo s tišino – z neizrečenimi zgodbami, predsodki in strahom pred stigmo. Prav zato prostovoljci, ki vsakodnevno vstopajo v svetove teh oseb, prinašajo nekaj dragocenega: sprejetost, prisotnost, pristnost, čas in človeški stik, ki ga mnogi do vstopa v svet abstinence niso bili deležni. Delo prostovoljcev ni le pomoč drugim, temveč tudi priložnost, da presežemo predsodke in se učimo razumevanja in odprtosti do drugačnosti.

Prostovoljstvo na področju zasvojenosti je še vedno obdano s številnimi predsodki. Prepogosto slišimo, da je delo z osebami z roba družbe »pretežko« ali »rezervirano za strokovnjake«. Pa temu ni tako. Vas zanima zakaj?

Večina ljudi misli, da je prostovoljstvo na področju zasvojenosti pretežko ali da za to delo potrebuje strokovno izobrazbo. A prostovoljci, ki delujejo v Društvu Projekt Človek, vsak dan dokazujejo nasprotno. Njihova vloga ni v tem, da rešujejo ali zdravijo, ampak da so prisotni – poslušajo, spodbudijo, preživijo čas z ljudmi, ki si prizadevajo za spremembo. Včasih to pomeni skupno igro z otroki, drugič pogovor ob kavi, pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali ustvarjalno delavnico. Prav ti preprosti trenutki pogosto prinesejo največ topline, sproščenosti in občutka pripadnosti – tako za uporabnike kot za prostovoljce.

Prostovoljci pogosto povedo, da so v prostovoljnem delu našli veliko več, kot so pričakovali. Odkrili so, da "težko delo" ni tisto, kar izčrpava, temveč tisto, kar se dotakne – ker te opomni, kako močna je iskrena človeška bližina. Ob tem pa tudi sami rastejo: učijo se sočutja, potrpežljivosti, razumevanja drugačnosti in poguma, da stopijo v stik brez predsodkov.

»Naučila sem se strogosti, postavljanja jasnih mej in poslušanja ter zmožnost slišanja. Predvsem sem se oklestila kar nekaj predsodkov, dobila priložnost pomagati ljudem, najbolj pomembno se mi pa zdi, da sem spoznala veliko različnih ljudi in dobila boljši vpogled v razumevanje različnih življenjskih situacij, kar je obogatilo tudi moje osebno in profesionalno življenje.« pravi Lea, prostovoljka v terapevtski skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke v Sopotnici pri Škofji Loki, ki je prva in edina tovrstna terapevtska skupnost v Sloveniji, ki omogoča, da se starš v program vključi skupaj z otrokom.

Predsodke ruši tudi spoznanje, da prostovoljci ne samo dajejo, ampak tudi prejemajo: nova znanja, veščine, razumevanje drugačnosti in izkušnjo, da je mogoče graditi odnose tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Mnogi prostovoljci pravijo, da jih je delo v tem okolju naučilo potrpežljivosti, poslušanja in da so zaradi teh izkušenj bolj odprti tudi v vsakdanjem življenju.

Ko širša javnost razume pomen prostovoljstva, se spremeni tudi pogled na ljudi v stiski. Prostovoljci niso "heroji", ki rešujejo druge, temveč so soustvarjalci prostora, kjer ljudje okrevajo, se učijo in znova gradijo svoje življenje. Prav takšno prostovoljstvo je tisto, ki destigmatizira – ker briše meje med "mi" in "oni" ter nam pokaže, da smo vsi ljudje, ki včasih potrebujemo podporo in včasih podpiramo druge.

Prostovoljci v društvu pomagajo pri aktivnemu preživljanju prostega časa z uporabniki, ustvarjalnostih, družabnih aktivnosti, pri spremstvu na dogodke, predvsem pa ustvarjajo prostor, kjer ljudje, ki so se znašli na robu družbe, znova dobijo občutek, da so videni, slišani in sprejeti.

»Najdragocenejši opomnik delavnice zame je namreč bil, da prostovoljstvo ni enosmerna "pomoč", temveč izmenjava. Tudi prostovoljci od uporabnikov dobimo ogromno, v tem primeru veliko topline in občutek povezanosti. Menim, da je ravno takšne preproste trenutke pomembno deliti, saj pokažejo, da prostovoljstvo ni vedno povezano z velikimi obveznostmi ali zahtevnimi nalogami. Včasih gre preprosto za to, da si prisoten, se prepustiš trenutku in ga deliš z drugimi – in ravno to nas poveže ter nam daje občutek skupnosti. To pa je, po mojem mnenju, tisto bistveno, kar ljudje potrebujemo in v kar je vredno vlagati.« je zapisala prostovoljka Neža, ki se je skupaj z uporabniki in zaposlenimi Centra za reintegracijo udeležila lončarske delavnice v studiu za učenje dela z glino Biskvit.

Čeprav se komu zdi, da gre za majhne geste, so te v resnici temelj spremembe: pogovor, skupna ustvarjalnost, podpora ob težkih trenutkih. V Društvu Projekt Človek verjamemo, da je vsakdo lahko del tega procesa – kot prostovoljec, kot podpornik, kot nekdo, ki širi razumevanje in razbija predsodke.

V začetku leta 2025 smo v društvu pričeli z izvajanjem projekta Prostovoljstvo je vrednota s katerim smo naredili pomemben korak naprej – prostovoljcem lahko zagotavljamo še bolj sistematično podporo, mentorstvo in prostor za rast, razvoj in vključenost.

S pomočjo sofinanciranega delovnega mesta koordinatorja prostovoljstva, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, smo prostovoljcem zagotovili stalno spremljanje, svetovanje in priložnosti za soustvarjanje vsebin, ki bogatijo in širijo naše programe.

A bistvo prostovoljstva se ne skriva le v projektih, temveč v ljudeh, ki ga soustvarjajo. V tistih, ki s svojo prisotnostjo prinašajo toplino, razumevanje in upanje. Prostovoljstvo na področju zasvojenosti ni lahko – a je iskreno, človeško in globoko povezovalno. Vsako srečanje pušča sled. Če verjameš v moč sočutja, sprejemanja in skupnosti, te vabimo, da se nam pridružiš – skupaj ustvarjamo prostor, kjer ima vsak človek možnost, da znova zaživi.

»Razumem, da je lahko na začetku malo strahu ali dvoma – tudi sama sem ga imela. A ko enkrat spoznaš ljudi, ki se soočajo z zasvojenostjo, hitro vidiš, da za tem ni "oznak" ali predsodkov, ampak resnične zgodbe, bolečina, pa tudi ogromno poguma in volje do spremembe. Če zbereš pogum in stopiš v ta svet, te čaka nekaj zelo dragocenega – pristni odnosi, občutek smisla in veliko osebne rasti. Ni vedno lahko, je pa zelo iskreno in resnično. In prav to največ šteje.« je povedala strokovna delavka Tina, ki je v društvu začela kot praktikantka, nadaljevala kot prostovoljka in se v letošnjem letu v društvu tudi zaposlila.

Morda bo ravno vaše branje tega prispevka korak k temu, da na prostovoljstvo pogledate drugače – ne kot na nekaj, kar delamo za druge, temveč kot na skupno pot, na kateri se učimo človečnosti. Poskusite.

Miran Pondelek, org. soc., strokovni delavec, koordinator prostovoljstva

--

Prostovoljstvo v Društvu Projekt Človek ni le pomoč drugim, ampak priložnost za osebno rast, pridobivanje novih izkušenj in širjenje obzorij. Prostovoljstvo je vrednota – pridruži se nam in s svojim časom ter srčnostjo soustvarjaj boljši svet!

Kontaktna oseba:
Miran Pondelek, org. soc., strokovni delavec
E-pošta: miran.pondelek@projektclovek.si
Telefon: 051 267 318

»Aktivnosti projekta Prostovoljstvo je vrednota sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024«.